22:44; 14.6.07, Arboles (Colorado)

Petek, 15 Junij 2007 08:18

PRVE URE PO PUSCAVI

Javljamo se vam spet po daljsem casu in sicer iz Colorada. Prej, zal, ni bilo signala, tako, da sedaj malce daljsi clanek.

Vceraj smo prebrodili prvo vecjo krizo in sicer na strani Fredkota. Puscavska vrocina ga je zdelala tako hudo, da je potreboval zelo veliko truda in vlozenih motivacijskih besed tudi s strani clanov ekipe. Moram reci, da je za Fredija nedopustno biti porazen pred ocmi njegovih deklet, katere ga cakajo v Idriji. Sedaj lahko sklepate o cem je bila tema pogovora v trenutkih krize.
Ampak kakorkoli, Fredi je to prezivel, spet si je povrnil moci, tako da pridno kolesari naprej. Nevejetno kaksna preobrazba je sledila cez noc. Ocitno ima dobre baterije. Zgodi se tudi, da se pri namenjenem postanku ne ustavi, tako da kar pici naprej. Bravo Fredi.

Uros pa zanimivo, ne pozna strahu pred klanci. Le-te zdeluje tako dobro, da smo ulovili in prehiteli na klancih marsikaterega tekmovalca, tudi iz skupin s stirimi kolesarji. Iz tega smo potegnili tudi taktiko, da se Uros posveca predvsem klancem, Fredi pa ravninam in spustom, kjer je on bistveno hitrejsi od Urosa.

Smo pa v Arizoni v nocnih urah doziveli manjsi polom nase ekipe, v obeh vozilih. Imeli smo tezave z navigacijo (z Grminom in Route Bookom). Tako smo se izgubili v mestu Flagstaff, ter izgubili zaradi tega dobro uro, oziroma 40 milj. Tako smo izgubili tempo, katerega smo si s trdim delom pridobili, in seveda tretje mesto, na katerem smo tudi bili ze kar nekajkrat. Je pa potrebno priznati, da smo komaj na tretini poti, tako da se lahko do konca zgodi se marsikaj. Lahko nazadujemo se za nekaj mest, lahko pa se priblizamo prvemu.

Sedaj se blizamo koncu 15. casovne tocke, katera lezi na vrhu dolgega klanca, na 7800 cevljih. Z njim se bo spopadel Uros. Drzimo pesti! V 16. etapi pa nas caka dejansko najhujsi vzpon celotnega RAAM-a. Znameniti vrh Wolf Creek-a nas pricakuje na slabih 11.000 cevljih, oziroma 3400 metrih. Potrebno je omeniti, da sem po pogovoru z enim izmed Officer-s dirke izvedel, da je na vrhu snezilo. Iskreno upam, da so cesto uredili primerno kolesarjem.

Ekipno se v obeh vozilih izmenjujemo, tako da nasa naloga nemoteno poteka naprej. Avtodom ima malce vec privilegijev glede ustavljanja, tako da se z njim ustavljamo v skoraj vsakem vecjem mestu. Tam skupaj z Janijem (internetni kolega iz Uroseve ekipe) isceva internetni signal, preko katerega bi azurne novice sporocila svetu. Res pa je, da je kakrsnega koli signala v teh krajih malo. Se posebej v Ohiu, smo bili med sabo povezani samo preko rocnih radijskih postaj.
Trenutno sem v avtodomu kot navigator, cez nekaj milj pa sem lahko voznik spremljevalnega vozila za kolesarjem. Vsa dela prakticno opravljamo vsi, saj le tako lahko pridemo skozi. Tudi s spanjem, katerega nam ne sme primanjkovati. Masaze kolesarjev se sicer posluzujeta Robi in uroseva punca Eva. Pohvaliti moram izredno pozitivno spodbujanje Alena, clana Urosove ekipe. Pohvale vredno, predvsem zaradi tragedije v njegovi druzini, doma, katera se je pripetila pred dnevi.
POHVALE CELI EKIPI!!!

Sedaj se spusca noc, tako, da bomo nekaj najtezjih delov dirke prevozili v temi. Se vedno smo v dezeli indijanskega plemena Navaji, za katero nam je bilo ze pred samim startom povedano, naj se drzimo etike in kulturnega obnasanja, predvsem s spostovanjem do samega plemena.

Naj kot zanimivost omenim, da je Ohio veliko lepsi v resnici kot pa je na slikah, filmih... Kanjoni in skalni vrhovi, katere je pred milijoni let oblikovala reka Colorado, se v jutranjem soncu blescijo v cudoviti rdeci barvi. Mogoce imajo indijanci prav zaradi tega naziv rdecekozci. Vsekakor vredno ogleda!

Posiljam vam pozdrave iz Colorada! Se slismo po volkovem hribu!
Marko&Jani