01:53; 17.6.07; Laharpe (Kansas)

Nedelja, 17 Junij 2007 13:03

In smo docakali. Dobro in slabo plat RAAM-a. V ekstremni obliki. Znano je, da je cetrti oziroma peti dan dirke na slabem glasu, ker zacnejo pesati koncentracija, vzdrznost in vzdrzljivost, skratka vse. Utrujenost je ze na meji dobrega okusa... Vse to in se vec je pripeljalo do tega, da je v nasih ekipah pocilo. Slabe stvari so izbruhnile na dan, krivda se je valila z enega na drugega, jeze ni manjkalo. Skratka, odlicno...

 

Ampak, ko prides enkrat na dno, nizje ne gre, pa ce se se tako trudis. Tako smo v picli uri zglihali vojno oziroma vzpostavili premirje. In to je dejansko dobra plat vse zgodbe. Na tako ekstremni dirki kot je RAAM, se prezivi le tako, da ljudje delujejo kot ekipa in ne kot posameznik. In sedaj je vzdusje boljse kot prej. Upam, da bo tako ostalo tudi ob prihodu skozi cilj.

OK, da ne bom samo o ekipi. Malo pred to zgodnjo uro, smo preckali TS 29 v Yates Centru. 1623 milj je za nami. Najbolj vzpodbudna novica je, da smo zelooo, pridni, saj se drzimo na tretjem mestu in kot je meni znano imamo veliko prednost pred cetrto uvrscenima kolesarjema. Bili smo tudi na drugem mestu, vendar upraviceno sumimo, da se ekipa, katera je trnutno pred nami, posluzuje lumparij, kot je naprimer prevazanje kolesarjev z avtomobili. Kakorkoli, nasa dva kolesarja nista za tako stvar, saj se jima zdi nesportna. Bravo fanta! Vsekakor bomo zelo veseli, ce sploh pridemo na cilj. Konec koncev je pred nami se 1300 milj. In to ni malo...
Trenutno se kolesarja menjata na uro ali pa uro in pol. V osnovi vozita vec ponoci, saj je hladno in s tem primerneje za daljse kilometre.

Kot ze receno, teren je sedaj veliko lazji kot je bil pred dnevi. Prevsem na racun strmih klancev, katerih smo se zaenkrat resili. Tudi temperature so znosnejse (35°C), kar ustreza tako Frediju in Urosu, kot tudi nam, ekipi. Spustili smo se pod 2000 cevljev nadmorske visine, cez celo etapo, pa teren ne variira vec kot 1000 cevljev.

Drugace pa se kolesarja drzita dobro. Se posebej Fredi je zmeraj boljse volje, navkljub njegovi zadnji plati, katera ga boli. Ampak pravi, da do cilja bo. Vesel sem, da se je Fredi tako dobro pobral glede na krizo, ki jo je imel v puscavi. Bravo! Ogromno je kolesarjema vzpodbudna beseda vas, zvestih navijacev, s katerimi ju obkladate v knjigi gostov. Hvala.

Skratka, danes smo prevozili polovico celotne poti. Slavko je v ta namen kupil paket Budweiserjev, kateri pa stoji v kotu avtodoma in caka boljse case. Na sami dirki je alkohol strogo prepovedan. Mene pa prsti tako srbijo... Bo potrebno se malce pocakati.

Lep pozdrav, verjetno zadnji iz Kansasa, ker vstopamo v Missouri.

Marko