MELFAR IN PEKLENSKIH 682 KILOMETROV

Sreda, 10 Junij 2009 18:08

V prejšnem javljanju sem nekaj omenil o poštenosti kolesarjev med seboj in moram priznati, da se mi kaj takega doslej še ni zgodilo. Res je, da sem vozil zelo malo 24 urnih dirk, večinoma bolj dolge, kjer ni dovoljena vožnja v zavetrju,vendar so me vsi učili, da premagaj konkurenta na pošten, kolesarski način. Tega pa na dirki na Danskem nisem opazil.

Sam sem odpadel po dobrih 80 kilometrih, ko smo večja skupina kolesarjev morali prečkati zelo prometno glavno cesto. Pa saj ne bi bil nič presenečen, če se v prvem krogu z Fabiom, ko sva narekovala ritem, ne bi ustavila in ne bi počakala skupino 15 kolesarjev, katera ni mogla prečkati ceste skupaj z nama. Ker sva videla, da so odpadli glavni najini konkurenti, tega seveda nisva storila ker " v slogi je moč in v skupini gre hitreje ", sva zelo upočasnila in ko sva videla, da so se priključili nazaj v skupino, smo spet nadaljevali skupaj in kar hitro.
Tega dejanja pa nisem bil deležen, ko je skupina 20 kolesarjev videla, da sem zaostal in je Fabio rekel: " Waitt, Fredi is not there ", so se samo pogledali in takrat so pohodili pedala ''do daske'', Fabio pa seveda za njimi, ker mu drugega ni preostalo. Takoj sem vedel, da jih bo nemogoče ujeti, ker ni bilo slutiti želje po složnem sodelovanju " odpadlih " kolesarjev, kateri so bili z menoj v zasledovalni skupini. Poskušali so le s čim manj truda preživeti izredno močan kontra in bočni veter za mojim hrbtom.
Tako se je zaostanek kar nabiral in sprijaznil sem se, da bo dirka še presneto težka glede na vremenske pogoje kakršni so bili. Vmes je začelo deževati, temperatura je padla na slabih 10 stopinj in v nočne kroge sem vstopil še vedno svež in zelo motiviran. Tako sem v dnevnem času prevozil 6 krogov dolgih 58.2 kilometra z skupno višinsko razliko 3240 metrov. Nočni krogi naj bi bili lažji, vendar je bilo vse prej kot to. Veter ni ponehal, temperatura se je začela spuščati in bilo je prav pasje mrzlo. Osredotočil sem se, da bom vozil svoj ritem, ker enostavno nisem našel prave skupine, katera bi sodelovala s seboj. Če sem že ujel skupino, katera bi bila primerna, so se takoj postavili za ''rit'' in kaj mi je ostalo drugega, kot držati svoj tempo. Malo mi je bilo v veselje, ko sem videl, da je za nekatere še to prehitro, ker enostavno mi ni šlo iz glave, na kakšen način so mi pobegnili v dnevnem času.
Primož je ves čas dirke delal odlično in resnično mi ničesar ni manjkalo. Vse kar sem potreboval, je imel pripravljeno in še kakšno  SHARK-ovo presenečenje mi je ponudil,čeprav mu nisem predhodno povedal, da si ga želim. Videlo se je, da si še kako želi, da dobro odpeljem dirko in na koncu mi je priznal, da ga je ponoči zeblo do kosti in si ni upal vsesti v kombi, se malo ogreti, ker bi enostavno zaspal. Proti jutru sem imel eno zelo veliko krizo, bil sem premražen, moker, utrujen in oči sem imel otečene. Vedel sem, da bo kriza hitro minila, ker po dežju vedno posije sonce. Tako je tudi bilo in nadaljevanje, do konca dirke je bilo samo še užitek. Saj sem užival celih 24 ur, vendar sem bil srečen, ko sem končal dirko, Primož pa je seveda moj prihod dokumentiral s kamero. Na koncu sem ga vprašal,če sem bil kaj siten in tečen, vendar mi je rekel, da sem bil kot dojenček, da sem vse pojedel in popil kar mi je dal. Mi je pa zaupal, da je Fabio imel nekajkrat pravi SHOW s svojim edinim, ubogim spremljevalcem in mu je celo vrgel banano na tla in ga večkrat poslal v .... Saj veste kam, a ne? Jaz bi to banano takrat z veseljem pojedel. Škoda, da je ni vrgel meni.

Midva sva se imela zelo lepo in Primož se je zelo izkazal, brez njegove nesebične pomoči in odličnega dela, ne bi končal dirke in dosegel takšen rezultat. In veste kaj me je vprašal po koncu dirke? "Fredi, katera je naslednja dirka, kam bomo šli?"
 
In kako daleč je Melfar iz Slovenije? Samo 1530 kilometrov. Mogoče se sliši malo, vendar je presneto daleč, če gresta na pot samo dva in neprespana takoj nazaj domov. Uh, to je bila pa moja najtežja preizkušnja... voziti domov, nič spati...raje bi še enkrat zapeljal en krog...
Zdaj sledi nekaj dni počitka, nato treningi za novo tekmo. Kam? Vse bo znano ob pravem času, vmes pa bom-o kmalu navijali za naše mušketirje na dirki čez Ameriko. Gremo naši!

Na koncu bi rad povedal, da je bilo na dirki kar nekaj, nam seveda neznanih, odličnih danskih ultra kolesarjev in bilo bi prepotentno, če bi rekel, da bi jih držal do konca. Priznam, ne bi jih. Vendar tudi vem, da ne bi tako hitro odpadel. Računal sem, da bi držal nekje do 18 ure dirke, ko je odpadel Fabio.

Vam povem na kakšen način? Saj ne bi verjeli, vendar je res. Ko so morali vodilni na malo potrebo, jih je Fabio počakal. Ko pa je moral na malo potrebo Fabio, so spet pohodili na pedala kot v prvem krogu in Fabio jih je seveda preklinjal kar dolgo časa. Ja, očitno se tako tekmuje na Danskem in poštenega stiska roke z najine strani seveda niso bili deležni.

Zahvaljujem se vsem mojim sponzorjem, kateri mi stojijo letos ob strani in moji spremljevalni ekipi. Sedaj nam ne preostane nič drugega, kot trenirati do nove tekme. Ob takšni podpori pa to sploh ni težko.

Na koncu pa bi rekel samo eno:

Fredi